Normiranec in DDV v 2026 – kdaj se morate identificirati za DDV?

Normirani s.p. in DDV sta dve ločeni stvari.

To, da podjetnik ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, še ne pomeni, da avtomatično ni zavezanec za DDV. Prav tako identifikacija za DDV sama po sebi ne pomeni, da podjetnik ne more več ostati normiranec.

Pri DDV je treba ločeno spremljati višino prometa, vrsto poslovanja, poslovanje s tujino ter status kupcev in dobaviteljev.

V nadaljevanju pojasnjujemo najpomembnejša pravila, ki jih mora normirani s.p. poznati v letu 2026.

Normiranec in DDV nista ista statusa

Status normiranca določa predvsem, na kakšen način se ugotavlja davčna osnova za dohodnino od dohodka iz dejavnosti.

DDV pa je povsem ločen davčni sistem.

Zato je podjetnik lahko:

• normirani s.p. in ni identificiran za DDV,

• normirani s.p. in je identificiran za DDV po splošni ureditvi,

• normirani s.p. in je za DDV identificiran samo za določene čezmejne transakcije.

  
  

Prav zadnja možnost pogosto povzroča največ zmede.

Kdaj nastane obveznost za DDV zaradi višine prometa?

Za male davčne zavezance s sedežem v Sloveniji velja osnovni prag 60.000 € letnega prometa na ozemlju Slovenije.

Če podjetnik v predhodnem koledarskem letu ni presegel 60.000 € prometa in tega zneska ne presega niti v tekočem letu, lahko uporablja oprostitev obračunavanja DDV.

Pomembno pa je prehodno območje med 60.000 € in 66.000 €.

Če podjetnik v tekočem letu preseže 60.000 €, vendar ne preseže 66.000 €, lahko do konca tega koledarskega leta še vedno uporablja oprostitev obračunavanja DDV. S prvim dnem naslednjega koledarskega leta pa se mora identificirati za DDV.

Če pa v tekočem letu preseže 66.000 € prometa, mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za obdobje, v katerem je presegel ta prag.

Primer

Predpostavimo, da normirani s.p. v letu 2026 doseže:

58.000 € prihodkov

Če so izpolnjeni tudi drugi pogoji, samo zaradi tega prometa še ne nastane obveznost splošne identifikacije za DDV.

Če doseže:

63.000 € prihodkov

lahko v letu 2026 še uporablja oprostitev, vendar bo moral praviloma od 1. januarja 2027 vstopiti v sistem DDV.

Če doseže:

68.000 € prihodkov

pa je prag 66.000 € presežen že v letu 2026 in obveznost identifikacije nastane že takrat.

Zato je pomembno, da se prihodki spremljajo skozi vse leto in ne šele decembra.

Ali se lahko za DDV identificirate prostovoljno?

Da.

Podjetnik se lahko za splošno ureditev DDV odloči tudi, če še ni presegel praga za obvezno identifikacijo.

Pri prostovoljni identifikaciji mora nato v sistemu DDV ostati najmanj tekoče in naslednje koledarsko leto.

Ali je to smiselno, je odvisno od konkretnega poslovanja.

Pomembni so predvsem:

• struktura vaših kupcev,

• višina nabav in vhodnega DDV,

• načrtovane investicije,

• poslovanje s podjetji ali fizičnimi osebami,

• pričakovana rast prihodkov.

  
  

Zato prostovoljna vključitev v DDV ni odločitev, ki bi jo bilo smiselno sprejeti samo zato, ker se podjetnik približuje določenemu prometu.

Pozor: DDV obveznost lahko nastane tudi precej pred 60.000 €

To je ena najpogostejših zmot pri manjših podjetnikih.

Podjetnik lahko ustvari bistveno manj kot 60.000 € domačega prometa in kljub temu potrebuje identifikacijsko številko za DDV.

Razlog je pogosto poslovanje s tujino.

Prejemanje storitev iz tujine

Če slovenski podjetnik prejema določene storitve od tujega davčnega zavezanca in je po pravilih o kraju obdavčitve DDV dolžan plačati prejemnik storitve, se lahko mora za DDV identificirati še pred prejemom takšne storitve.

Gre za sistem obrnjene davčne obveznosti oziroma reverse charge.

To se v praksi lahko pojavi na primer pri različnih:

• spletnih storitvah,

• oglaševalskih storitvah,

• programskih rešitvah,

• naročninah,

• platformah in posredniških storitvah.

  
  

Od leta 2025 pa je treba pri posameznih primerih preveriti tudi novo čezmejno SME ureditev, saj obveznost ni nujno enaka, če tuj izvajalec v Sloveniji uporablja čezmejno oprostitev obračunavanja DDV.

Zato samo podatek, da je račun prejet iz tujine, še ni dovolj za pravilen odgovor.

Opravljanje storitev podjetjem v drugih državah EU

Podobna posebnost se pojavlja, kadar slovenski podjetnik opravlja storitve podjetju v drugi državi članici EU in je po pravilih DDV plačnik davka prejemnik storitve.

V takem primeru lahko nastane obveznost identifikacije za DDV pred opravljeno storitvijo, razen kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo čezmejne oprostitve po posebni SME ureditvi.

To je posebej pogosto pri:

• programerjih,

• oblikovalcih,

• svetovalcih,

• marketinških agencijah,

• freelancerjih,

• drugih izvajalcih storitev za podjetja v EU.

  
  

Kaj pomeni »atipični« DDV zavezanec?

V praksi se pogosto uporablja izraz atipični davčni zavezanec.

Gre za podjetnika, ki ima slovensko identifikacijsko številko za DDV zaradi določenih čezmejnih transakcij, vendar ni vključen v splošno ureditev DDV za svoje domače dobave.

FURS takšne davčne zavezance na seznamu označuje z oznako P.

Zanje je značilno, da praviloma:

• od svojih običajnih domačih dobav ne obračunavajo DDV,

• nimajo splošne pravice do odbitka vhodnega DDV,

• DDV obračunavajo samo pri določenih transakcijah, zaradi katerih so bili identificirani.

  
  

To je bistveno drugačen položaj od podjetnika, ki je vključen v splošno ureditev DDV.

Nakup blaga iz drugih držav EU

Posebno pravilo velja tudi pri pridobivanju blaga iz drugih držav članic EU.

Če vrednost takšnih pridobitev v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 €, lahko nastane obveznost identifikacije za DDV.

Zato mora biti podjetnik, ki redno kupuje večje količine blaga iz EU, pozoren tudi na ta prag.

Kaj pa prodaja fizičnim osebam po EU?

Pri prodaji blaga na daljavo in nekaterih elektronskih, telekomunikacijskih in radiodifuznih storitvah končnim potrošnikom v drugih državah EU obstajajo dodatna pravila.

Za določene vrste čezmejne prodaje velja skupni evropski prag 10.000 €, nad katerim se lahko kraj obdavčitve prenese v državo kupca. Za poenostavitev poročanja se lahko uporablja sistem OSS – vse na enem mestu.

To področje je dovolj obsežno, da mu bomo namenili ločen članek.

Kaj se spremeni pri polni identifikaciji za DDV?

Ko je podjetnik identificiran za DDV po splošni ureditvi, mora pri obdavčljivih domačih dobavah praviloma:

• pravilno določiti stopnjo DDV,

• DDV prikazovati na računih,

• voditi ustrezne DDV evidence,

• oddajati obračune DDV,

• izpolnjevati druge obveznosti poročanja.

  
  

Hkrati pa ob izpolnjenih pogojih pridobi tudi pravico do odbitka DDV pri nabavah za svojo obdavčeno dejavnost.

To je pomembna razlika v primerjavi z malim davčnim zavezancem, ki uporablja oprostitev, ali z atipično identificiranim podjetnikom.

Najpogostejše napake normirancev pri DDV

1. »Sem normiranec, zato nisem zavezanec za DDV.«

To ne drži.

Normirani način obdavčitve in DDV sta ločena sistema.

2. Spremljanje samo domačega prometa

Podjetnik lahko ostaja pod pragom 60.000 €, pa ima DDV obveznost zaradi poslovanja s tujino.

3. Prepozna identifikacija

Pri nekaterih transakcijah s tujino je treba identifikacijsko številko pridobiti pred izvedbo oziroma prejemom storitve.

4. Enačenje atipične in polne DDV identifikacije

Atipični zavezanec ni enako kot zavezanec v splošnem sistemu DDV.

5. Izdaja računa brez preverjanja kupca

Pri tujini je pomembno vedeti:

• kdo je kupec,

• kje ima sedež,

• ali je podjetje ali fizična oseba,

• ali ima veljavno DDV številko,

• kaj mu dejansko zaračunavate.

Šele nato lahko pravilno določimo DDV obravnavo.

Kako to urejamo pri A.M. RAČUNOVODSTVU?

Od podjetnika ne pričakujemo, da bo sam poznal vse določbe ZDDV-1.

Ko naša stranka začne poslovati s tujino ali se ji prihodki približujejo pomembnim mejam, preverimo okoliščine konkretnega primera.

Pri tem nas zanima predvsem:

• višina in struktura prometa,

• država kupca ali dobavitelja,

• status kupca,

• vrsta blaga ali storitve,

• način izdaje računa,

• morebitna DDV identifikacija,

• obveznosti poročanja.

Na podlagi tega stranko opozorimo, kaj je treba urediti.

Vi vodite svoj posel. Mi spremljamo davčne obveznosti.

Ali potrebujete računovodjo, če ste normiranec?

Normirano poslovanje je lahko administrativno preprostejše, vendar se z rastjo podjetja hitro pojavijo vprašanja glede DDV, eDavkov, tujine, prihodkovnih pragov in drugih davčnih obveznosti.

Prednost računovodskega servisa zato ni samo v pripravi letnega obračuna.

Pomembno je tudi sprotno spremljanje poslovanja.

Pri A.M. RAČUNOVODSTVU smo usmerjeni v digitalno računovodstvo za normirane s.p.-je.

Pomagamo pri:

• spremljanju prihodkov,

• davčnih obveznostih,

• eDavkih,

• DDV,

• poslovanju s tujino,

• pomembnih rokih.

  
  

Rezervirajte brezplačen 15-minutni uvodni posvet in preverite, kako vam lahko pomagamo.

A.M. RAČUNOVODSTVO

Preprosto. Digitalno.